JEČMENOVA PROGAVOST - PYRENOPHORA GRAMINEA  ITO &KURYBAYASHI

Okužuje samo rastlinske vrste iz rodu Hordeum.

Bolezenska znamenja

Najbolj značilne simptome opazimo na listih. Navadno tkivo med žilami vzdolž celega lista sprva porumeni, nato porjavi. Oblikujejo se značilne rjave proge, po katerih je bolezen tudi dobila slovensko ime.

Robovi prog so temnejši (rdeči ali temnorjavi), sredina pa svetlejša (svetlorjava). Listi se vzdolžno cefrajo. Na pegah gliva oblikuje večcelične rjave nespolne trose (konidije). Le-te veter med cvetenjem in zorenjem ječmena prenaša na zdrave klase. Pri okuženih rastlinah se pogosto klas sploh ne izvije iz nožnice vrhnjega lista. Če pa se, so taki klasi nerazviti, usločeni, zbiti in rjave barve. Okuženi klasi stojijo pokonci in se ob dozorevanju ne povesijo navzdol, kot je navadno pri zdravih rastlinah. Zrnje je pri okuženih rastlinah slabo napolnjeno, zgrbančeno in rjave barve. Obolele rastline so nižje rasti, se pa bolj obraščajo kot zdrave.

Razvojni krog

Gliva lahko preživi več kot pet let kot latenten micelij v plevicah ali v epikarpu. Torej se striktno prenaša s semenom. Rastline lahko okužuje v vseh razvojnih fazah.

Na okuženem tkivu gliva oblikuje večcelične rjave nespolne trose (konidije). Le-te veter med cvetenjem in zorenjem ječmena prenaša na zdrave klase. Del teh trosov kali in micelij prodre med plevice in epikarp; lahko se zgodi da prodre v same plevice in epikarp, kjer ostane v latentnem stanju. Preostali trosi ne kalijo in ostanejo na plevah, vendar pa je ostanejo kalivi le 2 do 3 mesece. Okužbe pospešuje hladno in vlažno vreme.

Gliva na mrtvem tkivu oblikuje tudi spolna trosišča (psevdotecije), vendar pa je ta stadij za ohranjanje in širjenje bolezni postranskega pomena.

Varstvo

• Razkuževanje semena in setev odpornih sort.

• Ozimne sorte ječmena so občutljivejše v primerjavi z jarimi.

Besedilo: Franci Celar